Domov     Moja zgodba     Mentorstvo     Spletni tečaj     Vadba     Dogodki     Kontakt     Spletna učilnica
Spoznaj mojo zgodbo
Preberi si mojo življenjsko zgodbo, skozi katero sem spoznala kdo nisem, ozavestila, kdo sem in začela živeti svoje življenjsko poslanstvo.
Spoznaj mojo zgodbo
Preberi si mojo življenjsko zgodbo, skozi katero sem spoznala kdo nisem, ozavestila, kdo sem in začela živeti svoje življenjsko poslanstvo.
Ranjeni starši, ranjeni otroci
Vsak izmed nas v svojem otroštvu doživi takšne ali drugačne čustvene travme, ki nas bolj ali manj zaznamujejo in vplivajo na naš nadaljni osebni razvoj.

Sama sem imela zelo lepo zgodnjo otroštvo, ki je v meni zasadilo semena brezpogojne ljubezni in zaupanja vase. Moja starša sta se vedno trudila po svojih najboljših močeh, da bi mi zagotovila ljubeče in varno okolje, vendar sta tudi sama imela travmatično otroštvo in njune globoke čustvene rane so se skozi čas začele izražati v njunem odnosu.

Vsa čustvena drama, ki sem jo zaradi nestabilnih družinskih razmer izkusila v otroštvu je vplivala na razvoj moje duševnosti. Občutek zapuščenosti, osamljenosti in odgovornosti, da poskrbim zase, ki so bile posledica težkih čustvenih pretresov, so energije, ki so se zapisale globoko v moje celice. 

Občutek varnosti je bil že zelo zgodaj porušen, tisti boleči delček moje zavesti, s katerim se kot otrok nisem bila sposobna soočiti, pa je zdrsnil v nezavedno in ustvaril razcep moje duševnosti.
Ranjeni starši, ranjeni otroci
Vsak izmed nas v svojem otroštvu doživi takšne ali drugačne čustvene travme, ki nas bolj ali manj zaznamujejo in vplivajo na naš nadaljni osebni razvoj.

Sama sem imela zelo lepo zgodnjo otroštvo, ki je v meni zasadilo semena brezpogojne ljubezni in zaupanja vase. Moja starša sta se vedno trudila po svojih najboljših močeh, da bi mi zagotovila ljubeče in varno okolje, vendar sta tudi sama imela travmatično otroštvo in njune globoke čustvene rane so se skozi čas začele izražati v njunem odnosu.

Vsa čustvena drama, ki sem jo zaradi nestabilnih družinskih razmer izkusila v otroštvu je vplivala na razvoj moje duševnosti. Občutek zapuščenosti, osamljenosti in odgovornosti, da poskrbim zase, ki so bile posledica težkih čustvenih pretresov, so energije, ki so se zapisale globoko v moje celice. 

Občutek varnosti je bil že zelo zgodaj porušen, tisti boleči delček moje zavesti, s katerim se kot otrok nisem bila sposobna soočiti, pa je zdrsnil v nezavedno in ustvaril razcep moje duševnosti.
Razvoj empatičnih sposobnosti
Moj občutek stabilnosti je postal odvisen izključno od mojih sposobnosti prilagajanja zunanjim okoliščinam. Razvila sem obrambne mehanizme, ki so obdali moje čustvene rane in me v kritičnih situacijah varovali pred potencialno nevarnostjo.

Čustveni bolečini sem se nezavedno izognila tako, da sem se disociirala od svojega telesa, zablokirala svoje nižje energijske centre in svojo zavest dvignila v višje energijske centre. Odmaknjena od svojega telesa in čustev sem izgubila občutek zase ter izostrila občutek za čustva in misli drugih ljudi.

Občutljivost mojega živčnega sistema je bila ves čas na višku. Jasno zaznavanje čustev in misli drugih ljudi, mi je omogočilo, da sem lahko skladno z njimi nezavedno prilagajala svoje vedenje in soustvarjala okoliščine, v katerih sem se počutila varno, sprejeto in ljubljeno.

Obrambni mehanizem, ki sem ga razvila v otroštvu je tako postal prevladujoč vzorec mojega delovanja, ki sem ga nezavedno začela prenašati v vse odnose.
Razvoj empatičnih sposobnosti
Moj občutek stabilnosti je postal odvisen izključno od mojih sposobnosti prilagajanja zunanjim okoliščinam. Razvila sem obrambne mehanizme, ki so obdali moje čustvene rane in me v kritičnih situacijah varovali pred potencialno nevarnostjo.

Čustveni bolečini sem se nezavedno izognila tako, da sem se disociirala od svojega telesa, zablokirala svoje nižje energijske centre in svojo zavest dvignila v višje energijske centre. Odmaknjena od svojega telesa in čustev sem izgubila občutek zase ter izostrila občutek za čustva in misli drugih ljudi.

Občutljivost mojega živčnega sistema je bila ves čas na višku. Jasno zaznavanje čustev in misli drugih ljudi, mi je omogočilo, da sem lahko skladno z njimi nezavedno prilagajala svoje vedenje in soustvarjala okoliščine, v katerih sem se počutila varno, sprejeto in ljubljeno.

Obrambni mehanizem, ki sem ga razvila v otroštvu je tako postal prevladujoč vzorec mojega delovanja, ki sem ga nezavedno začela prenašati v vse odnose.
Življenje v dveh svetovih
Prekomerno empatičen način delovanja je zahteval veliko moje psihične energije, zato sem ob vsaki priložnosti umaknila stran od ljudi, v svoj notranji svet.

Svet, v katerem sem bila od otroštva naprej povezana s svojim višjim jazom, ki mi je v težkih trenutkih zagotavljal vodstvo in podporo. Ne glede na to kaj se je dogajalo v zunanjem okolju, v svojem domišljijskem svetu sem se vedno počutila varno in ljubljeno, zato sem večino svojega življenja bežala iz fizičnega telesa v druge dimenzije zavesti.

Na ta način sem do svojega 27 leta starosti nezavedno živela dve vzporedni življenji in iskala ravnovesje med dvema popolnoma različnima svetovoma. Notranjim svetom, v katerem sem bila to, kar sem in zunanjim svetom, v katerem sem bila to, kar sem čutila, da moram biti.

Šport je bil moja glavna rešilna bilka, saj mi je pomagal ostati prisotna v telesu in v stiku s fizično realnostjo. Vzbujal mi je občutek notranje moči in samozavesti, kar je bil tudi glavni povod za to, da sem se odločila za poklic osebne trenerke.
Življenje v dveh svetovih
Prekomerno empatičen način delovanja je zahteval veliko moje psihične energije, zato sem ob vsaki priložnosti umaknila stran od ljudi, v svoj notranji svet.

Svet, v katerem sem bila od otroštva naprej povezana s svojim višjim jazom, ki mi je v težkih trenutkih zagotavljal vodstvo in podporo. Ne glede na to kaj se je dogajalo v zunanjem okolju, v svojem domišljijskem svetu sem se vedno počutila varno in ljubljeno, zato sem večino svojega življenja bežala iz fizičnega telesa v druge dimenzije zavesti.

Na ta način sem do svojega 27 leta starosti nezavedno živela dve vzporedni življenji in iskala ravnovesje med dvema popolnoma različnima svetovoma. Notranjim svetom, v katerem sem bila to, kar sem in zunanjim svetom, v katerem sem bila to, kar sem čutila, da moram biti.

Šport je bil moja glavna rešilna bilka, saj mi je pomagal ostati prisotna v telesu in v stiku s fizično realnostjo. Vzbujal mi je občutek notranje moči in samozavesti, kar je bil tudi glavni povod za to, da sem se odločila za poklic osebne trenerke.
Uspešna navzven, razdvojena navznoter
S svojim načinom delovanja, ki je izhajal iz boja za preživetje, občutka manjvrednosti in strahu pred zapuščenostjo ter v ospredje postavljal čustvene potrebe drugih ljudi, sem ustvarila zelo uspešno življenje. Vedno sem čutila kaj ljudje potrebujejo in jim znala to ponuditi, pri čemer se velikokrat nisem zavedala svojih lastnih potreb.

Pri svojih 25ih letih sem bila ena izmed najbolj znanih osebnih trenerk in ponosna lastnica enega najbolj uspešnih vadbenih centrov za ženske v Sloveniji. Navzven je bilo moje življenje popolno, navznoter pa sem čutila, da sploh ne spadam vanj. Čutila sem, da sem ustvarila življenje, v katerem ni bilo prostora zame.

Čeprav sem se nekje v sebi ves čas čutila razdvojeno, se nisem zavedala globokih čustvenih travm, ki so to razdvojenost povzročale. Navkljub notranjemu nemiru, sem še naprej vztrajala pri ustaljenih vzorcih delovanja, prevzemala odgovornost za čustva drugih in njihove potrebe postavljala pred svoje.

Dokler me ni ustavilo moje lastno telo.
Uspešna navzven, razdvojena navznoter
S svojim načinom delovanja, ki je izhajal iz boja za preživetje, občutka manjvrednosti in strahu pred zapuščenostjo ter v ospredje postavljal čustvene potrebe drugih ljudi, sem ustvarila zelo uspešno življenje. Vedno sem čutila kaj ljudje potrebujejo in jim znala to ponuditi, pri čemer se velikokrat nisem zavedala svojih lastnih potreb.

Pri svojih 25ih letih sem bila ena izmed najbolj znanih osebnih trenerk in ponosna lastnica enega najbolj uspešnih vadbenih centrov za ženske v Sloveniji. Navzven je bilo moje življenje popolno, navznoter pa sem čutila, da sploh ne spadam vanj. Čutila sem, da sem ustvarila življenje, v katerem ni bilo prostora zame.

Čeprav sem se nekje v sebi ves čas čutila razdvojeno, se nisem zavedala globokih čustvenih travm, ki so to razdvojenost povzročale. Navkljub notranjemu nemiru, sem še naprej vztrajala pri ustaljenih vzorcih delovanja, prevzemala odgovornost za čustva drugih in njihove potrebe postavljala pred svoje.

Dokler me ni ustavilo moje lastno telo.
Psihofizični zlom
Pri svojih 27 letih sem, po večih letih kronične izčrpanosti, doživela psihofizični zlom, ki me je pahnil v leto in pol dolgo obdobje čustvene zmede, depresije in anksioznosti.

Popolnoma iztrošeno telo me je prisililo, da sem se ustavila in soočila z vsem, kar je na nezavedni ravni, v meni ustvarjalo občutke razdvojenosti. Strahom, jezo, žalostjo, sramom in krivdo; potlačenimi čustvi zaradi katerih sem celo življenje zanikala samo sebe in čustvene potrebe drugih ljudi postavljala pred svoje.

Nisem več imela moči, da bi se prilagajala čustvenim potrebam vseh ljudi okoli sebe. Nisem več imela moči, da bi prevzemala odgovornost za njihove želje in potrebe. Nisem več imela moči, da bi skozi telesno aktivnost bežala stran od svojih lastnih čustev. Moje moči so pošle in čas je bil, da se soočim s svojo resnico.

Psihofizični zlom je povzročil, da so do takrat nezavedne vsebine iz vseh skritih kotičkov moje duševnosti priplavale na površje moje zavesti. Zaradi strahu, da bom nerazumljena pa sem sprejela odločitev, da svojo psihično stisko zadržim zase in tudi to bitko izborim sama.

Psihofizični zlom
Pri svojih 27 letih sem, po večih letih kronične izčrpanosti, doživela psihofizični zlom, ki me je pahnil v leto in pol dolgo obdobje čustvene zmede, depresije in anksioznosti.

Popolnoma iztrošeno telo me je prisililo, da sem se ustavila in soočila z vsem, kar je na nezavedni ravni, v meni ustvarjalo občutke razdvojenosti. Strahom, jezo, žalostjo, sramom in krivdo; potlačenimi čustvi zaradi katerih sem celo življenje zanikala samo sebe in čustvene potrebe drugih ljudi postavljala pred svoje.

Nisem več imela moči, da bi se prilagajala čustvenim potrebam vseh ljudi okoli sebe. Nisem več imela moči, da bi prevzemala odgovornost za njihove želje in potrebe. Nisem več imela moči, da bi skozi telesno aktivnost bežala stran od svojih lastnih čustev. Moje moči so pošle in čas je bil, da se soočim s svojo resnico.

Psihofizični zlom je povzročil, da so do takrat nezavedne vsebine iz vseh skritih kotičkov moje duševnosti priplavale na površje moje zavesti. Zaradi strahu, da bom nerazumljena pa sem sprejela odločitev, da svojo psihično stisko zadržim zase in tudi to bitko izborim sama.
Temna noč duše
Sledilo je težko obdobje, v katerem se je razmak med obema svetovoma tako povečal, da nisem več vedela, kdo sem in kateremu svetu pripadam. Izgubila sem stik s svojim notranjim vodstvom, prav tako pa nisem bila več pripravljena po svetu hoditi z masko ranjenega otroka. Znašla sem se nekje vmes, v neznanem svetu, sredi popolne teme.

Navzven sem še vedno skušala dajati vtis stabilnosti in moči, navznoter pa sem čutila, kako se rušijo še zadnji duševni konstrukti, na katerih sem zgradila svoje “uspešno” življenje. Počutila sem se popolnoma odtujeno; od sebe, od svojega življenja in vseh ljudi, ki so bili del njega. Nisem več videla smisla in moja volja do življenja je počasi usihala.

Moj živčni sistem je bil tako občutljiv, da si nisem upala med ljudi. Moji čuti so bili kot ponorele radijske antene, ki so nekontrolirano lovile signale vseh možnih frekvenc. Vedno bolj sem bila anksiozna in depresivna, moje zdravstveno stanje pa se je iz dneva v dan slabšalo.

Nisem vedela, kako si pomagati, niti nisem znala prositi za pomoč.
Temna noč duše
Sledilo je težko obdobje, v katerem se je razmak med obema svetovoma tako povečal, da nisem več vedela, kdo sem in kateremu svetu pripadam. Izgubila sem stik s svojim notranjim vodstvom, prav tako pa nisem bila več pripravljena po svetu hoditi z masko ranjenega otroka. Znašla sem se nekje vmes, v neznanem svetu, sredi popolne teme.

Navzven sem še vedno skušala dajati vtis stabilnosti in moči, navznoter pa sem čutila, kako se rušijo še zadnji duševni konstrukti, na katerih sem zgradila svoje “uspešno” življenje. Počutila sem se popolnoma odtujeno; od sebe, od svojega življenja in vseh ljudi, ki so bili del njega. Nisem več videla smisla in moja volja do življenja je počasi usihala.

Moj živčni sistem je bil tako občutljiv, da si nisem upala med ljudi. Moji čuti so bili kot ponorele radijske antene, ki so nekontrolirano lovile signale vseh možnih frekvenc. Vedno bolj sem bila anksiozna in depresivna, moje zdravstveno stanje pa se je iz dneva v dan slabšalo.

Nisem vedela, kako si pomagati, niti nisem znala prositi za pomoč.
Prebujanje pravega jaza
Nekega dne pa se je v mojem notranjem svetu ponovno prikazal moj višji jaz. Vprašal(a) me je ali sem pripravljena zapustiti zemeljsko dimenzijo in se vrniti nazaj domov. V tistem trenutku sem spoznala, da mi moji duhovni vodniki iz višjih dimenzij že zelo dolgo časa pošiljajo sporočila, v obliki ljudi in situacij, z namenom, da bi obudila svoj pravi jaz in začela živeti svoje poslanstvo.

Moč moje volje, ki mi je uspešno zagotavljala preživetje od otroštva naprej, pa me je ovirala pri čutenju višje resnice, na katero me je več let opominjalo moje telo. Psihofizični zlom je bilo zadnje opozorilo za spremembo. To je bil odločilni trenutek v mojem življenju, ki me je globoko spremenil.

Več kot leto dni sem iskala način, da obnovim svoj živčni sistem in vzpostavim hormonsko ravnovesje, kmalu po tem pa sem kot po naključju odkrila energijsko kliniko. S pomočjo energijskih terapij sem uspešno uravnovesila in okrepila svoje energijske centre ter si tako povrnila telesno moč, da se soočim s svojo senco.
Prebujanje pravega jaza
Nekega dne pa se je v mojem notranjem svetu ponovno prikazal moj višji jaz. Vprašal(a) me je ali sem pripravljena zapustiti zemeljsko dimenzijo in se vrniti nazaj domov. V tistem trenutku sem spoznala, da mi moji duhovni vodniki iz višjih dimenzij že zelo dolgo časa pošiljajo sporočila, v obliki ljudi in situacij, z namenom, da bi obudila svoj pravi jaz in začela živeti svoje poslanstvo.

Moč moje volje, ki mi je uspešno zagotavljala preživetje od otroštva naprej, pa me je ovirala pri čutenju višje resnice, na katero me je več let opominjalo moje telo. Psihofizični zlom je bilo zadnje opozorilo za spremembo. To je bil odločilni trenutek v mojem življenju, ki me je globoko spremenil.

Več kot leto dni sem iskala način, da obnovim svoj živčni sistem in vzpostavim hormonsko ravnovesje, kmalu po tem pa sem kot po naključju odkrila energijsko kliniko. S pomočjo energijskih terapij sem uspešno uravnovesila in okrepila svoje energijske centre ter si tako povrnila telesno moč, da se soočim s svojo senco.
Združitev obeh svetov
Sledilo je dvoletno raziskovanje najglobjih plasti svoje duše, z namenom, da odkrijem kdo sem in zakaj sem tukaj. S postopnim odpravljanjem energijskih blokad, ki so bile posledica omejujočih prepričanj in travmatičnih izkušenj iz otroštva, je začelo odpadati vse, kar ni bilo več skladno z mojo prevladujočo vibracijo.

Postopoma sem zaprla vrata svojega vadbenega centra, zaključila z delom osebne trenerke, prekinila odnose, ki so bili zgrajeni na napačnih temeljih in se s hvaležnostjo za vse težke preizkušnje, poslovila od tistega dela mene, ki se ni imel dovolj rad, da bi svoje želje in potrebe postavil na prvo mesto.

Opuščanje je bilo boleče, saj sem se morala posloviti od vsega, na čemer sem zgradila svojo družbeno identiteto in navidezno varnost. Vendar je bilo to nujno potrebno, saj sem lahko le tako ustvarila prostor za svoj pravi jaz ter začela svoje življenje graditi od začetka na trdnih temeljih. 

S spremembo svoje osebne vibracije, sem začela v svoje energijsko polje privlačiti drugačne ljudi, drugačne odnose, drugačne situacije, drugačne pogovore in drugačne izkušnje. Začela sem manifestirati življenje, ki je bilo skladno z mojim pravim jazom.
Združitev obeh svetov
Sledilo je dvoletno raziskovanje najglobjih plasti svoje duše, z namenom, da odkrijem kdo sem in zakaj sem tukaj. S postopnim odpravljanjem energijskih blokad, ki so bile posledica omejujočih prepričanj in travmatičnih izkušenj iz otroštva, je začelo odpadati vse, kar ni bilo več skladno z mojo prevladujočo vibracijo.

Postopoma sem zaprla vrata svojega vadbenega centra, zaključila z delom osebne trenerke, prekinila odnose, ki so bili zgrajeni na napačnih temeljih in se s hvaležnostjo za vse težke preizkušnje, poslovila od tistega dela mene, ki se ni imel dovolj rad, da bi svoje želje in potrebe postavil na prvo mesto.

Opuščanje je bilo boleče, saj sem se morala posloviti od vsega, na čemer sem zgradila svojo družbeno identiteto in navidezno varnost. Vendar je bilo to nujno potrebno, saj sem lahko le tako ustvarila prostor za svoj pravi jaz ter začela svoje življenje graditi od začetka na trdnih temeljih. 

S spremembo svoje osebne vibracije, sem začela v svoje energijsko polje privlačiti drugačne ljudi, drugačne odnose, drugačne situacije, drugačne pogovore in drugačne izkušnje. Začela sem manifestirati življenje, ki je bilo skladno z mojim pravim jazom.
Znanje in izkušnje, ki sem jih pridobila na poti
V želji po razumevanju same sebe in svojih lastnih izkušenj sem v zadnjih letih večino svojega časa in prihodkov vložila v pridobivanje znanja z različnih področij osebnega in duhovnega razvoja ter tako svoje mistične izkušnje umestila tudi v kontekst leve možganske polovice. 

Opravila sem tečaj nevrolingvističnega programiranja (praktik, coach), tečaj hipnoze in samohipnoze, tečaj nehipnotične regresoterapije, tečaj transcendentalne meditacije, tečaj zdravljenja čaker in tečaj reikija (1.,2. in 3. stopnja), trenutno pa vso to znanje povezujem in nadgrajujem na učiteljskem tečaju Hatha joge. Veliko znanja pa sem pridobila tudi z samostojnih raziskovanjem in prebiranjem knjig s področja psihologije, nevroznanosti, epigenetike, metafizike, filozofije in zgodovine ter v pogovorih z mojimi mentorji, ki so mi ob pravem trenutku s pravo energijo predali pravo sporočilo. 

Skozi desetletno udejstvovanje v tekmovalnem športu in osemletno kariero osebne trenerke pa sem pridobila tudi globji vpogled v delovanje človeškega fizičnega telesa in razvila svojo filozofijo, ki gibanje uporablja kot orodje za ustvarjanje sprememb v človekovi duševnosti ter z razumevanjem globjega pomena svojega fizičnega telesa vzpostavila močne temelje za prizemljeno raziskovanje višjih dimenzij zavesti.
Znanje in izkušnje, ki sem jih pridobila na poti
V želji po razumevanju same sebe in svojih lastnih izkušenj sem v zadnjih letih večino svojega časa in prihodkov vložila v pridobivanje znanja z različnih področij osebnega in duhovnega razvoja ter tako svoje mistične izkušnje umestila tudi v kontekst leve možganske polovice. 

Opravila sem tečaj nevrolingvističnega programiranja (praktik, coach), tečaj hipnoze in samohipnoze, tečaj nehipnotične regresoterapije, tečaj transcendentalne meditacije, tečaj zdravljenja čaker in tečaj reikija (1.,2. in 3. stopnja), trenutno pa vso to znanje povezujem in nadgrajujem na učiteljskem tečaju Hatha joge. Veliko znanja pa sem pridobila tudi z samostojnih raziskovanjem in prebiranjem knjig s področja psihologije, nevroznanosti, epigenetike, metafizike, filozofije in zgodovine ter v pogovorih z mojimi mentorji, ki so mi ob pravem trenutku s pravo energijo predali pravo sporočilo. 

Skozi desetletno udejstvovanje v tekmovalnem športu in osemletno kariero osebne trenerke pa sem pridobila tudi globji vpogled v delovanje človeškega fizičnega telesa in razvila svojo filozofijo, ki gibanje uporablja kot orodje za ustvarjanje sprememb v človekovi duševnosti ter z razumevanjem globjega pomena svojega fizičnega telesa vzpostavila močne temelje za prizemljeno raziskovanje višjih dimenzij zavesti.
Živeti svoj pravi jaz
Navkljub vsem pridobljenemu znanju in izkušnjam pa en del mene še vedno ni bil pripravljen izstopiti iz sence. Tisti ranljiv del mene, ki je od šestega leta starosti živel v strahu, da se mu bodo drugi posmehovali, če bo odkrito izrazil svojo resnico.

Zahtevalo je kar nekaj poguma in notranjega dela, da sem se otresla še zadnjih omejujočih prepričanj ter sprejela, da moja sposobnost zaznavanja subtilnejših energij, ni prekletstvo, temveč dar, ki sem ga od otroštva naprej razvijala, z namenom, da druge podprem na poti njihovega osebnega in duhovnega razvoja.

Dar, ki sem ga zaradi travmatičnih izkušenj večino življenja razumsko zanikala, iz strahu, da bom nerazumljena, nesprejeta, neljubljena in zasmehovana, ali celo označena kot psihotična, dokler me ni moje lastno telo prisililo, da ga sprejmem in začnem uporabljati v namen, s katerim sem se utelesila v temu času in prostoru.

Šele, ko sem se bila bila pripravljena posloviti od omejujočih kolektivnih prepričanj sodobne družbe, ki so celo življenje usmerjale moje življenje, se v celoti sprejeti kot duhovno bitje in se predati svojemu višjemu namenu, sem lahko svoj pravi jaz tudi odkrito zaživela.
Živeti svoj pravi jaz
Navkljub vsem pridobljenemu znanju in izkušnjam pa en del mene še vedno ni bil pripravljen izstopiti iz sence. Tisti ranljiv del mene, ki je od šestega leta starosti živel v strahu, da se mu bodo drugi posmehovali, če bo odkrito izrazil svojo resnico.

Zahtevalo je kar nekaj poguma in notranjega dela, da sem se otresla še zadnjih omejujočih prepričanj ter sprejela, da moja sposobnost zaznavanja subtilnejših energij, ni prekletstvo, temveč dar, ki sem ga od otroštva naprej razvijala, z namenom, da druge podprem na poti njihovega osebnega in duhovnega razvoja.

Dar, ki sem ga zaradi travmatičnih izkušenj večino življenja razumsko zanikala, iz strahu, da bom nerazumljena, nesprejeta, neljubljena in zasmehovana, ali celo označena kot psihotična, dokler me ni moje lastno telo prisililo, da ga sprejmem in začnem uporabljati v namen, s katerim sem se utelesila v temu času in prostoru.

Šele, ko sem se bila bila pripravljena posloviti od omejujočih kolektivnih prepričanj sodobne družbe, ki so celo življenje usmerjale moje življenje, se v celoti sprejeti kot duhovno bitje in se predati svojemu višjemu namenu, sem lahko svoj pravi jaz tudi odkrito zaživela.
Zgodbe mojega življenja niso jaz
Verjamem, da je največja odgovornost človeka v življenju, da spozna samega sebe. Vse, kar je in vse, kar ni ter skladno s svojimi spoznanji sebe tudi iskreno zaživi. 

Življenje je naš največji učitelj, naša sposobnost samorefleksije pa je edinstvena človeška lastnost, ki nam omogoča, da s prilagajanjem svojega čustvovanja, mišljenja in vedenja, izstopimo iz začaranega kroga ponavljajočih se življenjskih lekcij in zaživimo na način, ki nas globoko izpopolnjuje.

Ne glede na to, na kakšno pot nas postavi življenje pa je smiselno ohraniti zavedanje, da je vse skupaj le ena izmed zgodb, skozi katero se učimo o sebi ter z izkušanjem različnih aspektov univerzalne resnice, postajamo bolj zavestna in sočutna bitja.

“Privilegij življenja je, da postanemo to, kar resnično smo.” — C.G. JUNG
Zgodbe mojega življenja niso jaz
Verjamem, da je največja odgovornost človeka v življenju, da spozna samega sebe. Vse, kar je in vse, kar ni.

Življenje je naš največji učitelj, naša sposobnost samorefleksije pa je edinstvena človeška lastnost, ki nam omogoča, da s prilagajanjem svojega čustvovanja, mišljenja in vedenja, izstopimo iz začaranega kroga ponavljajočih se življenjskih lekcij in zaživimo na način, ki nas globoko izpopolnjuje.

Ne glede na to, na kakšno pot nas postavi življenje pa je smiselno ohraniti zavedanje, da je vse skupaj le ena izmed zgodb, skozi katero se učimo o sebi ter z izkušanjem različnih aspektov univerzalne resnice, postajamo bolj zavestna in sočutna bitja.

“Privilegij življenja je, da postanemo to, kar resnično smo.” — C.G. JUNG
© 2019 I Kvantno življenje I Vse pravice pridržane
Pridruži se mi na socialnih medijih
© 2019 I Kvantno življenje I Vse pravice pridržane